»Kamor te vleče srce, tam je tvoj Bog«

»Tvoja ljubezen, radost, nauk in barve bodo za vedno ostali v naših srcih.«

»Kako čudno je – srce parajoče čudno, ko ugotoviš, da so tvoji starši v spominskem posnetku mlajši ne le od tebe v sedanjosti, temveč tudi od tvojih otrok.«

»Nočem, da se ti smilim. / Spravi me v žep poleg svojega srca / in me kdaj pa kdaj pobožaj. / Naj bom tvoja prisrčnica!«

»Drugače pa jaz vedno rečem, da pogled v ogledalo najbolj boli, če ti ni všeč tvoja podoba.«

»V mir in tišino nedeljskega popoldneva je boleče zarezala vest, da si odšel. Ne samo do Kopra, kamor si se tako zelo rad z naših vaj in koncertov vračal domov in ne samo do hrvaškega morja, kjer so bile tvoje korenine in kjer si iskal svoj mir ... odšel si za vedno. Tvoje roke ne bodo več izvabljale divjih ritmov iz tvoje bugarie ... za vedno je utihnil tvoj prodoren glas, ki je polnil dvorane ... ne moremo še povsem dojeti. Še manj razumeti. Kjerkoli že zdaj si, ostajaš v naših srcih. Z nami. Tvoje veliko srce, baro ilo ... te je izdalo ...«

»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«

»Na neki točki se bomo morali odločiti, ali te cilje spremeniti, mislim pa, da je bolje, da bistveno spremenimo način potovanj. Graditev cest ni rešitev.«

»Obreda krsta nikdar ne bomo spremenili. Kanoni te religije so v veljavi že več kot tisočletje. Zato tega ne bomo spremenili. Ne bomo se pustili ustrahovati.«