»Kamor te vleče srce, tam je tvoj Bog«

»Tvoja ljubezen, radost, nauk in barve bodo za vedno ostali v naših srcih.«

»Kako čudno je – srce parajoče čudno, ko ugotoviš, da so tvoji starši v spominskem posnetku mlajši ne le od tebe v sedanjosti, temveč tudi od tvojih otrok.«

»Nočem, da se ti smilim. / Spravi me v žep poleg svojega srca / in me kdaj pa kdaj pobožaj. / Naj bom tvoja prisrčnica!«

»Drugače pa jaz vedno rečem, da pogled v ogledalo najbolj boli, če ti ni všeč tvoja podoba.«

»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«

»Na neki točki se bomo morali odločiti, ali te cilje spremeniti, mislim pa, da je bolje, da bistveno spremenimo način potovanj. Graditev cest ni rešitev.«

»Obreda krsta nikdar ne bomo spremenili. Kanoni te religije so v veljavi že več kot tisočletje. Zato tega ne bomo spremenili. Ne bomo se pustili ustrahovati.«

»Motiš se, absolutno se motiš, gre za to, da se je tvoje pisanje spremenilo, spremenilo se je, ker si bila drugje, tvoje dojemanje poezije se je spremenilo in to moraš upoštevati, zato moraš dovoliti, da se to pokaže v tvojem pisanju in da naredi svoje.«